Promet in vrednost transakcij s stanovanjskimi nepremičninami v Sloveniji sta v drugem četrtletju upadla, ugotavlja podjetje Avrio, ki se ukvarja z analiziranjem nepremičninskega trga. Glede na poročilo naj bi v Ljubljani cene nepremičnin upadle za približno 100 evrov na kvadratni meter. Po besedah Ajde Mrzel Kaluža, direktorice in ustanoviteljice podjetja Avrio, so se začele umirjati tudi oglaševalne cene nepremičnin, kar je, kot pravi, jasen signal, da je nepremičninski trg začel stagnirati.
V primerjavi s prvim trimesečjem se je v drugem trimesečjuštevilo transakcij na slovenskem nepremičninskem trgu zmanjšalo za približno 15 odstotkov, v Ljubljani za dva odstotka manj. Zaradi manjšega povpraševanja so začele padati tudi cene nepremičnin - če bi še v lanskem novembru lahko za nepremičnino dobili celo višjo kupnino od oglaševane, so se v drugem letošnjem četrtletju naredile “škarje”; oglaševane cene so vse višje, medtem ko so dosežene cene sklenjenih poslov glede na bazo GURS z lanskim septembrom pričele upadati.
Že lahko slišimo predvidevanja, da je prepoln nepremičninski balon tik pred pokom. Mrzel Kaluža sicer morebitnega poka nepremičninskega balona ni neposredno komentirala, vendar pa ocenjuje, da cene nepremičnine v bližnji prihodnosti ne bodo rasle. Ob tem dodaja, da sicer ne pričakuje, da bi cene nepremičnin močno padle zaradi razmerja med cenami in plačami, pa tudi zaradi posebnega statusa, ki ga imajo nepremičnine za Slovence.
Da je slovenski nepremičninski trg svoj vrh že dosegel ocenjuje tudi Geodetska Uprava Republike Slovenije (GURS), ki je v svojem Poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje letošnjega leta zapisalo, da trg že prehaja v fazo upočasnitve oziroma ohlajanja trga. Trditev so podkrepili s podatkom, da se je v Ljubljani že “v drugi polovici leta 2021 število realiziranih transakcij stanovanj zmanjšalo za skoraj 20 odstotkov,” ob tem pa dodajajo, da se bodo posledice visokih cen nepremičnin, višjih obrestnih mer in dražjih stanovanjskih kreditov poznale na plačilno sposobnem povpraševanju.
Kot ocenjuje Mrzel Kaluža, se je prepričanje ljudi o tem, da je nepremičnina izredno varna investicija, ki ne more pasti, vendar lahko še celo zraste, obrnilo. “ Če so lani pričakovali, da bo šlo vse le še gor, letos ni več tako,” je za spletno stran Arvio povedala Mrzel Kaluža. Matej Rigelnik, izvršni direktor družbe Equinox Nepremičnine poudarja, da imajo na ceno nepremičnin vpliv predvsem trenutna inflacija, vojna v Ukrajini in zategovanje monetarne politike. Situacija, ki je prevladovala v zadnjih desetih letih, ko so centralne banke količino denarja v obtoku povečale, zaradi česar so posledično rasle cene nepremičnin, je prišla h koncu, napoveduje Rigelnik. Podražitev posojil je tisto, kar vpliva na povpraševanje po nepremičninah, pove Rigelnik in ob tem doda, da se je obrat cen v tujini zgodil že bistveno hitreje, kot pri nas.